Category: Reports

Paranoid: BD z novim singlom

Povezava do spletne strani:

http://www.paranoid.si/novice/7-9-2017-black-diamond-se-vracajo-z-novim-singlom


ROCK RADIO: BLACK DIAMOND SE VRAČAJO Z NOVIM SINGLOM

Rock radio: Black Diamond se vračajo z novim singlom.

Link do spletne strani Rock radia:

http://www.rockradio.si/novica/7594/black-diamond-se-vracajo-z-novim-singlom-


Grom – Orto Bar, Ljubljana 16.5.2013 (Video, od 29:26 naprej)


Paranoid – Orto Bar, Ljubljana 16.5.2013

Ponavljam se že, ko ves čas poudarjam neverjetno kvaliteto in raznolikost, ki jo v zadnjem času kaže slovenska metal scena, a tokrat mimo tega zares ne gre. 16. 5. 2013 se bo z zlatimi črkami zapisal v zgodovino slovenskega heavy metala, saj so iz pepela vstali Requiem in izdali prvi single nove postave, istega dne zvečer pa se je v Orto Baru zgodil premierni koncert heavy metal atrakcije Black Diamond. Za vse, ki ne veste za kaj gre: Black Diamond je ime projekta kitaristov Igorja Manasijeviča in Nejca Vidmarja, ki sta dolga leta dražila sledilce heavy metal podzemlja z odličnimi demo posnetki in idejami komadov, obenem pa se je »skupine« držala neverjetna smola, saj nista dobila ekipe glasbenikov, ki bi uspela njuno perfekcionistično vizijo skupine spraviti do odra. Nato pa se je kot rešitev pojavil daleč najbolj primeren vokal za to zvrst glasbe na tem območju – fanta sta v projekt »zvabila« Žanila Tataja – Žaka, vokalnega genija, ki je svoje mojstrstvo izkazoval na ploščah eminentnih zasedb Divlje Jagode, Turbo, Jersey in Mary Rose. Od tod je bila stvar mnogo lažja in tako se pri skupini (zaenkrat?) kot session glasbenika udinjata še odlični Klemen Markelj (Obidil, Bad Law, The Drinkers) na bobnih in Urban Medič (Prospect, Ophidian) na bas kitari, marca pa je izšla dolgo pričakovana plošča Last Man Standing.
Vse zgoraj našteto je očitno dovolj prepričljivo, da se je v Orto Baru nabralo precejšnje število ljubiteljev heavy metal glasbe, in imeli smo kaj slišati. Skupina na odru deluje precej suvereno, po pozabi začetne zadržanosti pa se je predvsem odprlo Žaku. Vokalist je namreč na odru zares doma in tako je kmalu vzpostavil pristno samosvojo komunikacijo s publiko ter nas kmalu pripravil tudi k bučnemu sodelovanju. Glasba, ki jo Black Diamond igrajo, pa mu je mnogo bolj pisana na kožo kot tista, ki jo je izvajal s sicer odličnimi Mary Rose. To se je videlo v vsakem gibu in slišalo v vsaki noti, njegov izjemni vokalni razpon pa ga niti v eni sami točki ni pustil na cedilu. Seveda pa bi še tako odličen vokal zbledel ob povprečni inštrumentalni podlagi, a besede povprečno ni v besednjaku zasedbe Black Diamond. Pravi užitek je namreč gledati bobnarskega virtuoza Klemna Marklja, kako uživa v preciznem pretepanju bobenskih open, in šele tedaj se je večina zavedla, kako je ta človek manjkal metalski sceni vse od zaprtja(?) poglavja z Obidil. Urban Medič med poznavalci že dolgo velja za izjemnega basista, ki pa svoje znanje premalokrat deli s poslušalci, a tokrat je bil v navezi s Klemnom del resnično izjemne ritem sekcije in s prefinjenimi poudarki zares lepo dopolnjeval zvočno sliko. Še največ težav sta imela tokrat ustanovitelja skupine Nejc in Igor, saj so se Igorjevim tehničnim težavam z začetka koncerta pridružili manjši kiksi med prehodi, slišati pa je bilo tudi nekaj malenkostnih tonalitetnih napakic, a vse skupaj daleč od tega, da bi kvarilo zvočno sliko. Verjetno bi dejstvo, da je projekt po toliko letih le prišel do odra, načelo živce še mnogo bolj izkušenim glasbenim veteranom, tako da jima na koncu lahko podelimo zares pozitivno oceno.
Sama glasba Black Diamond pa je precej zahtevna. Tu ne gre za heavy metal himne s ponavljajočimi se himničnimi refreni tipa Saxon, temveč v večini primerov za sosledja kompleksnejših riffov z močnim poudarkom na melodičnosti, za zvrst glasbe, ki je svoj vrhunec doživela v začetku devetdesetih s skupinami, kot sta Fates Warning in Queensrÿche, in zahteva od poslušalca precejšnjo mero zbranosti in glasbene inteligence, da ta zares zapopade vso izrazno moč in lepoto teh komadov. Temu navkljub pa se je klasični metalski »O-O-OH« izzven refrena poslednjega komada večera, Dreams Of Tomorrow, iz grl obiskovalcev razlegal še nekaj časa po tem, ko so fantje že odložili svoje inštrumente.
Izjemen glasbeni večer se je preselil v spodnji del Orto Bara, kjer je v Kadilnici Of Death mnogo metalcev v družbi članov zasedbe žuralo še do zgodnjih jutranjih ur. Odličen koncert, odličen večer, ODLIČNO!

Link:

http://www.paranoid-zine.com/default.cfm?Jezik=Si&Kat=0208&BesID=54884


Rockline – Orto Bar, Ljubljana 16.5.2013

Ko enkrat prideš do tega, da si videl že ogromno število koncertov in prečrtal večino zasedb s svojega »must see« spiska ne ostaja več tako veliko koncertov, ki bi se jih veselil kot majhen otrok igračke v Kinder jajčku. Sam tako že lep čas nisem tako težko pričakoval koncerta, kot tokrat premiernega nastopa zasedbe Black Diamond, ki se je pretekli četrtek tudi dokončno in končno ustoličila kot koncertna zasedba. Pot do odra je bila namreč za idejni vodji zasedbe Igorja Manasijeviča in Nejca Vidmarja od začetkov njunega delovanja dolga skoraj desetletje. Njuno plodno sodelovanje se je namreč začelo že leta 2005, sijajni črni diamant pa sta letošnjega marca odkopala z izidom studijskega prvenca Last Man Standing.

Igor in Nejc sta z Black Diamond po skoraj desetih letih vztrajnosti in kljubovanja le dočakala izid prvenca, ki ga je domača metal scena sprejela z odprtimi rokami. Heavy metal svetovnih razsežnosti in kvalitet se je hitro zasidral v ušesa in dober obisk četrtkovega koncerta je bil vsekakor pričakovan. Fantje so na oder Orta pred približno stoglavo publiko stopili ob pol enajstih in v predstavitev prvenca zagrizli s protivojno himno o moriji na balkanskem polotoku, Opus 91-96. Na daleč se je videlo, da prve tone spremlja dobra mera živčnosti in treme, predvsem s strani idejnih vodij zasedbe, a se je kitarska dvojica hitro prepustila toku in kljub manjšim napakam upravičila ime vrhunskega kitarskega dueta. Povsem razumljivo je bilo pričakovati, da se bo med izvedbo prikradla kakšna napakica, saj je bila pot Black Diamond do odrov dolga, a je na odru pomirjujoče brez dvoma delovala karizmatična prezenca in dolgoletne odrske izkušnje Žanila Tataja – Žaka (Mary Rose, Turbo, Divlje Jagode, Jersey). Ta ni ponudil le fenomenalne vokalne predstave, ki je bila praktično enaka fantastično odpeti plošči, temveč je publiko zabaval s šaljivi nagovori in jo držal v pesti kot frontmen največjega kova.

Trojici, ki v zasedbi sodeluje že dlje časa sta se na odru prvič pridružila »session« člana, ki sta postavila trdno, zanesljivo in kvalitetno ritem sekcijo. Pravi užitek je bilo gledati in poslušati lahkotne udarce bobnarskega mojstra Klemna Marklja (Obidil, The Drinkers), ki zlahka obvladal številne nianse mnogoterih prehodov in sprememb tempa, ki jih v kompleksneje naravnani glasbeni sliki Black Diamond ne manjka. Poleg Klemna pa je kot stari maček odlično izkazal Urban Medič (Prospect), ki je predstavljal zanesljivo nizkotonsko podporo kitarskim rifom, zavoljo dobro naravnanega zvoka so bas linije dobile primeren prostor, najbolj pa se na površje prikradle v uvodu Power of Mind. Tudi sicer je zasedba ob neupoštevanju zanemarljivih kiksov že delovala kot dobro naoljen stroj, predvsem je to dejstvo toliko bolj osupljivo ob upoštevanju tega, da Klemen in Urban člana zasedbe nista tako dolgo ter, da Black Diamond niso bend preprostih verz-refren struktur. Kot so fantje dokazali v živo gre za tehnično neverjetno podkovan bend, ki je mnoge spremembe ritma in tempa, štopanje in pospeševanje ter dolge inštrumentalne pasaže obvladal do zavisti.

Kljub odrski neizkušenosti zasedbe kot celote pa so fantje dobro vedeli, kako nanizati vse komade s plošče, saj si ti niso sledili v zaporedju v katerem so postavljeni na plošči, temveč so bili spretno premetani. Vrhunsko je napetost naraščala, ko smo se bližali proti koncu, ki so ga Black Diamond spektakularno zaključili z mojstrskima Black Diamond in Dreams of Tomorrow (zavoljo nepozabnega refrena je med njim Žak že zlahka dobil pomoč iz publike), pred njima pa učinkovito zamešali počasnejše, epske in baladno naravnane skladbe. Zanimivo je bilo tako slišati predvsem Mastermind (na plošči ga odpoje Simon Jovanovič) ter pretresljivo balado Tears In Eyes (na plošči jo odpoje Samo Urbančič), ki jima je Žakov vokal dodal novo podobo.

Black Diamond so svoj premierni nastop preživeli kot veliki zmagovalci in ne dvomim, da je bil ta poplačilo za dolgoletno delo in trud Igorja in Nejca. Domača metal scena tako ni dobila le odličnega studijskega benda, temveč tudi vrhunski koncertni bend, ki je dodobra prepihal slovenski heavy metal. Črni diamant je naposled zasijal tudi na odru in naj bo takih sijev čim več!

Link:

http://www.rockline.si/podrobnosti-reportaze/crni-diamant-premierno-zasijal-v-orto-baru-2013-5819


Rockline – Cvetličarna, Ljubljana 6.6.2013

Le še dober mesec nas loči do začetka največjega festivala na slovenskih tleh, tolminskega MetalDays, ki bo letos obeležil deseto obletnico festivala MetalCampa, tokrat pa prvič zares in v celoti navdušuje z odličnim naborom nastopajočih. Vročico pred 21.julijem pa dviguje še serija MetalDays Warm Up koncertov, tokratni se je verjetno tudi zaradi zastonjske narave koncerta, odvil pred številčno publiko, ki je lepo napolnila ljubljansko Cvetličarno.

Akademskih petnajst čez osmo so bile prve cvetlice na odru mladi kranjski death metalci Armaroth, ki so le dan ali dva pred nastopom izdali svoj prvi EP False Vision ter svoj nastop tako izkoristili za promocijo le-tega. Fantje so v dobre pol ure glave sesekljali s peklensko zvenečim death metalom, ki črpa predvsem iz ameriškega death metala a la Monstrosity in Immolation ter nizozemskega death metala in z dodano Bolt Thrower »primitivo.« Fantje so v dobre pol ure nanizali tehnično kompleksno zastavljeno rifovje, polka ritem bobnanje in prijetno izprijen in brutalen vokal Filipa Košnika. Ta je poskrbel za res suvereno in odlično izvedeno kruljačino, je pa dober vtis pokvaril s slaboumnimi, pijanskimi medgovori. A dobro, govori naj glasba, ki je bila v primeru Armaroth podprta z zares mastnim zvokom, predvsem zavoljo »immolationish« kitar dvojca Klemen/Martin. Bendu se pozna, da pridno nabira kilometrino, saj na odru delujejo precej bolj samozavestno in k stvari pristopijo z natančno odmerjenimi rafali obetavnega death metala. Armaroth je šla tokrat na roko zvesta kranjska publika, vsekakor pa gre za eno obetavnejših death metal zasedb pri nas ta hip.

Drugi po vrsti so nastopili BLACK DIAMOND, projekt dveh srčnih novomeških kitaristov Igorja in Nejca, ki sta po letih truda ter znoja pomladi splavila dolgopričakovani prvenec »Last Man Standing«. Po njegovi premierni predstavitvi v Orto baru pred nekaj tedni je bil tokratni nastop Črnega diamanta šele njihov drugi sploh, zato je izmed vseh nastopajočih predstavljal verjetno največjo ekskluzivo. Kvintet na odru je udaril s singlom Power of Mind, ki je v notranjost Cvetličarne privabil presenetljivo veliko radovednih ušes. Veliko pravim zato, ker Black Diamond gojijo kompleksen stil heavy metala, ki za popolno osvojitev potrebuje mnogokratno poslušanje. V nasprotju z Orto barom je imela skupina na odru veliko prostora, kar je dobro delo predvsem frontmanu Žanilu Tataju – Žaku, ki za popoln zagon svojega motorja pač potrebuje na kožo pisane mu pogoje. Gre za izrednega perfekcionista, kar je dokazoval vsak trenutek nastopa, tudi pri vokalno zahtevni epski kompoziciji Edge of Sanity. Black Diamond zaradi projektne naravnanosti svoje eksistence malček šepajo na samozavesti izvedbe, a jih po drugi strani rešuje intšrumentalna genialnost prav vsakega izmed članov – na čelu z nezmotljivo ritem sekcijo Klemnom na bobnih in Urbanom na bas kitari. Skupina je imela na odru tehnične težave, manjko tonske vaje je bil opazen v obliki namrščenosti njihovih čel. Zvočni pogoji na odru so bili slabi, kar je zaradi progresivne narave Black Diamond izraza še toliko bolj nerodno, a so se kljub temu iz dane situacije izvlekli prekleto dobro! Zaradi časovne stiske celotnega večera so bili primorani konkretno skrčiti igran repertoar, pol ure dolg nastop so zaključili z eno svojih najmogočnejših kompozicij, Dreams of Tomorrow. Dober nastop, ki pa mu je za piko na i manjkala konkretnejša minutaža. Black Diamond, se vidimo naslednjič!

Žanrsko pestra mešanica se je nadaljevala tudi s tretjimi nastopajočimi, Dead Dildo Drome, s katerimi smo zaplavali v konkretneje moderne zvoke metala. Skupina v svojih vrstah šteje (nekdanje) člane zasedb Leaf Fat, God Scard in Language of Thought Hypotesis, žanrsko pa se gibljejo med death in thrash metalom, za katerim pa ves čas stojijo močni moderni elementi metalcorea. Podobno kaotične je tudi njihov nastop, predvsem po zaslugi odtrganega frontmena Roberta “Šerota” Šercerja, ki si je tokrat spet nadel črne rokavičke in belo haljo norega znanstvenika. Psihotični (vokalni in drugačni) izpadi so vedno dobra paša za oči in ušesa, poleg tega pa je inštrumentalna četverka tehnično osupljiva podkovana in zlahka izpraši rit marsikateremu bolj pravovernemu metal bendu. Energična in ves čas čupajoča kitarista tako nanizata celo nekaj brutalnih death metal riffov, večinoma pa sicer žgeta melodične pasaže, ki spomnijo na švedski melodični death metal ali novejše ameriške bende tipa Lamb of God ali Shadows Fall. Celoto odlično zaključuje resnično rušilno in precej inovativno bobnanje, v katerem ne manjka pestrih in raznolikih prehodov in topniške duple. Dead Dildo Drome morda niso za vsakogar, saj kljub agresivnosti in surovosti death metala še vedno prevladujejo corovski elementi s tečnimi breakdowni na čelu ter čisto in gejevsko odpeti čisti vokali, a brez dvoma gre za bend, ki točno ve kako streči glasbi, ki jo igrajo, saj to počnejo na kvalitetno visoki ravni.

Skoraj dve leti je preteklo, da odkar se je Rockline zadnjič srečal z medvoškimi METALSTEEL, enim izmed najbolj izkušenih bendov naše heavy metal scene. V tem času so Metalsteel zaključili s promocijo zadnjega albuma »Entertainment« (2010) in se z mislimi že usmerili novemu projektu naproti, dokaz česar je bil tudi koncert v Cvetličarni, saj so nam poleg nekaterih zimezelenih hitov servirali tudi nove kompozicije, ki bodo krasile vsebino albuma v nastanku. Gre za skupino z izredno koncertno kilometrino, zato so Medvodčani kljub lahkotnemu pristopu publiko brez težav zadržali pod odrom. Eden monumentalnejših trenutkov nastopa je bila izvedba skladbe The Trip z izjemno riff tematiko izpod prstov kitarista Roka, ki se je v inštrumentalnem delu pomaknil do Mateja na desni strani odra, kjer sta družno začupala v klasični Status Quo maniri. Novi, v živo premierno predstavljeni komadi, so zvokovno sledili tršemu udarnemu slogu predhodnjika, kar je za vse privržence klasičnega Metalsteel izraza vsekakor vzpodbudna novica! Material večinoma novejšega emša je proti koncu (pre)kratkega druženja umirila balada Topla je smrt, pri kateri je Beni vokalne dolžnosti prepustil bobnarki Daši, za slovo pa so kakopak udarili še z Novim svetom. Ne dvomim, da bosta dva zaporedna koncertna nastopa (že čez nekaj dni bodo v Kinu Šiška nastopili pred legendarnimi Saxoni) Medvodčanom dobro dela in jim v zahtevnem procesu komponiranja novega albuma vlila novih kreativnih moči.

Za vroč konec pa četrtkovega večera pa so poskrbeli še veterani domače metal scene Noctiferia. Fantje se zadnje čase spet aktivneje pojavljajo na domačih odrih in tako počasi napovedujejo prihajajočo studijsko plošči, ki je trenutno v nastajanju. Takoj, ko je zasedba stopila na oder, je z njega zavel močan veter profesionalnega pristopa in resnično je Noctiferia zasedba, ki se lahko po odrskem nastopu kosa tudi z večjimi, tujimi metal imeni. Pa naj nam bo trenutna žanrska zmes glasbe, ki jo igrajo všeč ali pač ne, kilometrina in izkušnje se zasedbi poznajo na daleč. Ljubljanska peterka je tokrat znova konkretneje predstavila novejši, kasnejši spekter ustvarjanja od plošče Slovenska morbida naprej, s še večjim poudarkom na, trenutno še aktualni, plošči Death Culture. Odlična zvočna slika je v ospredje porinila globoko, ritmično sekano in rušilno rifanje kitarske dvojca Igor Nardin/Roman Fileš ter vedno spektakularne Nardinove solaže, nič manj pa ni zaostajalo vedno zanesljivo Uroševo globoko tresoče basiranja in dinamično Matjaževo bobnanje. Vokalno je brezhibno in prepričljivo rohnel Gianni, ki je učinkovito in suvereno zapolnil tudi tišino med komadi, predvsem z aktualnim posvetilom komada in predvsem refrena (»Money Is Your God«) Demoncracy našemu dragemu Janezu. Tokrat je bilo vsekakor najtežje pričakovan manjši predogled nastajajoče studijske plošče, ki so ga Noctiferia ponudili s predstavitvijo novega komada. Zanj si je Igor opasal osemstrunsko veslo in ni bilo težko ugotoviti, kdo je trenutno največji vpliv na delo Noctiferie. To so vsekakor švedski mojstri Meshuggah, ki pa so se jim Noctiferia z novim komad žal v marsičem preveč približali. Masivni, mastni rifi so tako zveneli kot nekaj izpod prstov Thordendala, tudi Matjaževo bobnanje pa je večkrat spomnilo na Haakejevo. Zanimivo bo slišati, kako bo zvenel novi studijski izdelek v celoti, vsekakor pa ni dvoma, da smo bili znova priče vrhunskemu nastop, ki je primerno zaključil odlično pripravljeno ogrevanje na težko pričakovani tolminski raj MetalDays!

Link:

http://www.rockline.si/podrobnosti-reportaze/ogrevanje-za-tolminski-metaldays-tokrat-napadlo-cvetlicarno-2013-5881


Rockline – MC Krško 9.11.2013

Po majskem premiernem koncertu superprojekta Black Diamond v ljubljanskem Orto baru (reportaža TUKAJ) in kratkem skoku nazaj na odre v začetku junija v Cvetličarni je preteklo kar nekaj vode, predno je Črni diamant znova zasijal! To pot so Black Diamond vabili v Krško, v tamkajšnji Mladinski center, eno redkih oaz v Posavju, kjer lahko na svoj račun pridejo tudi ljubitelji alternativne glasbe.

Po spomladanski splavitvi prvenca in super odzivih poslušalstva sem se sam potihem nadejal, da bi se pot skupini odpirala hitreje, kot se. A specifična glasbena usmeritev in profesionalna drža, ki je pogojena tudi s finančno računico nastopov, skupino zaenkrat skrbno varujeta pred ušesi širšega metalskega občestva. A kljub počasnemu osvajanju poslušalstva ob trnavi, že skoraj desetletje dolgi poti seveda ni bojazni, da bi kolesje začelo rjaveti ravno sedaj po izdaji prvenca, ko je ravno dobro začelo teči!

A pojdimo lepo po vrsti. V vlogi uvodnega akta večera so bili napovedani grungerji Bottomline, a so zaradi bolezni v skupini nastop tik pred zdajci odpovedali, tako da je oder ob deseti uri zvečer pripadel edini predskupini večera, dolenjskim FireSpit. Fantje iz Dolenjskih Toplic so privrženci agresivnega glasbenega izročila, najsi gre za nagruvano Panterino držo ali pa punkersko razglašenost, pravzaprav pa kar oboje. FireSpit namreč hodijo po tanki črti med punkom in thrash metalom, pri čemer ne varčujejo z decibeli, ekspresnim ritmom in jeznim vokalnim jezikanjem, zato se v misli nehote prikrade primerjava s kakimi Suicidal Tendencies. Lep zajebantski nastop, vseeno pa bi se ušesnim receptorjem zvoka večine prisotnih verjetno bolje podala glavnemu bendu večera žanrsko sorodnejša skupina.

Nekaj čez enajsto uro zvečer je v koncertno dvoranico kluba začel vabiti Urbanov basovski intro singla Power of Mind. Kmalu sta se vključila še kitarista in kreativni vodji skupine, Igor Manasijevič in Nejc Vidmar, tu pa so se že pokazale prve zvočne težave, ki jih tekom koncerta s sugeriranjem odgovornim za mešalno mizo ni uspel odpraviti niti frontman Žak. Napram ritem sekciji sta bili kitari v zvočni sliki prešibko zastopani, tako monumentalnost Black Diamond progresivne kitarske igre ni mogla zaživeti v vsej svoji veličini.

Z izjemo zvočne opazke je bila predstavitev albuma »Last Man Standing« pravi užitek za vse prisotne ljubitelje tega unikatnega metal kolektiva na senčni strani Gorjancev! Bend sestavljajo glasbeniki strogega profesionalnega ranga, zato prostora za napake ni, pa čeprav skupina zaradi težkopremostljivih lokacijskih razlogov vadi bolj poredko. Kljub zahtevnosti kompozicij skladb kot sta Mastermind ali Opus 91 – 96 se ob ritem sekciji v sestavi Klemen Markelj (bobni) in Urban Medič (bas kitara) vsi prehodi in menjave tempa zdijo otročje lahki, prav zanesljivo ritmično okostje pa je kitaristoma Igorju in Nejcu omogočalo popolno koncentracijo na lastne zadolžitve, zato je bil njun nastop od vseh dozdajšnjih treh najbolj sproščen in impulziven. Nad ekipo je kakopak ves čas bdel frontman izjemno karizmatičnega pedigreja in hudomušnih potez, Žanil Tataj Žak (Mary Rose, Divlje Jagode), ki se je znova dokazal kot pravi odrski frontman, sploh v začetni fazi koncerta, ko je s svojo energijo znal zmotivirati publiko do te mere, da je v drugi polovici nastopa kinetiko začela vračati nazaj. Žak je vokalno kljuboval zahtevnim vokalnim linijam in jih v najvišjih registrih celo improvizacijsko prilagajal živi izvedbi, kar je bilo najbolje slišno v izhodu iz refrena samonaslovljenega komada Black Diamond, kjer se je s tonalitetnimi skoki iz višav v nižave in obratno proslavil tudi kot izjemen interpret. Skupina je glede na albumsko razporeditev premešala vrstni red skladb in jih predstavila kot razpoloženjsko nihajoč skupek, tako smo bili deležni vseskoznega menjavanja baladnejše atmosfere na eni in ostrejše riffovske retorike na drugi strani, v tej motivski tematiki se je s komadoma The Thing That Couldn’t Die ter Dreams of Tomorrow nastop tudi zaključil. Pri antemičnemu izhodu silno nalezjivega refrena poslovilnega komada se je še enkrat več s svojim čutilnim pristopom izkazal Žak, ki pa je tudi tokrat (žal) ostal brez back vokalne podpore ostalih članov benda.

Black Diamond so svojo unikatno formulo uspešno prenesli na koncertne odre jugovzhodne Slovenije, vse bolj izbrušena odrska podoba pa skupino počasi, a zanesljivo utrjuje tudi kot koncertno atrakcijo. Naslednji skok na oder skupina napoveduje še pred koncem leta na domačem novomeškem terenu, kjer se bo po njenih besedah zbralo zglednejše število podpornikov, zato nova greha vredna koncertna izkušnja zagotovo ne bo izostala!

Link:

http://www.rockline.si/podrobnosti-reportaze/crni-diamant-zasijal-tudi-v-posavju-2013-6492


Radio Krka – Lokal Patriot, Novo mesto 21.12.2013

Link:

http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=187588


EnglishSlovenia