Po majskem premiernem koncertu superprojekta Black Diamond v ljubljanskem Orto baru (reportaža TUKAJ) in kratkem skoku nazaj na odre v začetku junija v Cvetličarni je preteklo kar nekaj vode, predno je Črni diamant znova zasijal! To pot so Black Diamond vabili v Krško, v tamkajšnji Mladinski center, eno redkih oaz v Posavju, kjer lahko na svoj račun pridejo tudi ljubitelji alternativne glasbe.

Po spomladanski splavitvi prvenca in super odzivih poslušalstva sem se sam potihem nadejal, da bi se pot skupini odpirala hitreje, kot se. A specifična glasbena usmeritev in profesionalna drža, ki je pogojena tudi s finančno računico nastopov, skupino zaenkrat skrbno varujeta pred ušesi širšega metalskega občestva. A kljub počasnemu osvajanju poslušalstva ob trnavi, že skoraj desetletje dolgi poti seveda ni bojazni, da bi kolesje začelo rjaveti ravno sedaj po izdaji prvenca, ko je ravno dobro začelo teči!

A pojdimo lepo po vrsti. V vlogi uvodnega akta večera so bili napovedani grungerji Bottomline, a so zaradi bolezni v skupini nastop tik pred zdajci odpovedali, tako da je oder ob deseti uri zvečer pripadel edini predskupini večera, dolenjskim FireSpit. Fantje iz Dolenjskih Toplic so privrženci agresivnega glasbenega izročila, najsi gre za nagruvano Panterino držo ali pa punkersko razglašenost, pravzaprav pa kar oboje. FireSpit namreč hodijo po tanki črti med punkom in thrash metalom, pri čemer ne varčujejo z decibeli, ekspresnim ritmom in jeznim vokalnim jezikanjem, zato se v misli nehote prikrade primerjava s kakimi Suicidal Tendencies. Lep zajebantski nastop, vseeno pa bi se ušesnim receptorjem zvoka večine prisotnih verjetno bolje podala glavnemu bendu večera žanrsko sorodnejša skupina.

Nekaj čez enajsto uro zvečer je v koncertno dvoranico kluba začel vabiti Urbanov basovski intro singla Power of Mind. Kmalu sta se vključila še kitarista in kreativni vodji skupine, Igor Manasijevič in Nejc Vidmar, tu pa so se že pokazale prve zvočne težave, ki jih tekom koncerta s sugeriranjem odgovornim za mešalno mizo ni uspel odpraviti niti frontman Žak. Napram ritem sekciji sta bili kitari v zvočni sliki prešibko zastopani, tako monumentalnost Black Diamond progresivne kitarske igre ni mogla zaživeti v vsej svoji veličini.

Z izjemo zvočne opazke je bila predstavitev albuma »Last Man Standing« pravi užitek za vse prisotne ljubitelje tega unikatnega metal kolektiva na senčni strani Gorjancev! Bend sestavljajo glasbeniki strogega profesionalnega ranga, zato prostora za napake ni, pa čeprav skupina zaradi težkopremostljivih lokacijskih razlogov vadi bolj poredko. Kljub zahtevnosti kompozicij skladb kot sta Mastermind ali Opus 91 – 96 se ob ritem sekciji v sestavi Klemen Markelj (bobni) in Urban Medič (bas kitara) vsi prehodi in menjave tempa zdijo otročje lahki, prav zanesljivo ritmično okostje pa je kitaristoma Igorju in Nejcu omogočalo popolno koncentracijo na lastne zadolžitve, zato je bil njun nastop od vseh dozdajšnjih treh najbolj sproščen in impulziven. Nad ekipo je kakopak ves čas bdel frontman izjemno karizmatičnega pedigreja in hudomušnih potez, Žanil Tataj Žak (Mary Rose, Divlje Jagode), ki se je znova dokazal kot pravi odrski frontman, sploh v začetni fazi koncerta, ko je s svojo energijo znal zmotivirati publiko do te mere, da je v drugi polovici nastopa kinetiko začela vračati nazaj. Žak je vokalno kljuboval zahtevnim vokalnim linijam in jih v najvišjih registrih celo improvizacijsko prilagajal živi izvedbi, kar je bilo najbolje slišno v izhodu iz refrena samonaslovljenega komada Black Diamond, kjer se je s tonalitetnimi skoki iz višav v nižave in obratno proslavil tudi kot izjemen interpret. Skupina je glede na albumsko razporeditev premešala vrstni red skladb in jih predstavila kot razpoloženjsko nihajoč skupek, tako smo bili deležni vseskoznega menjavanja baladnejše atmosfere na eni in ostrejše riffovske retorike na drugi strani, v tej motivski tematiki se je s komadoma The Thing That Couldn’t Die ter Dreams of Tomorrow nastop tudi zaključil. Pri antemičnemu izhodu silno nalezjivega refrena poslovilnega komada se je še enkrat več s svojim čutilnim pristopom izkazal Žak, ki pa je tudi tokrat (žal) ostal brez back vokalne podpore ostalih članov benda.

Black Diamond so svojo unikatno formulo uspešno prenesli na koncertne odre jugovzhodne Slovenije, vse bolj izbrušena odrska podoba pa skupino počasi, a zanesljivo utrjuje tudi kot koncertno atrakcijo. Naslednji skok na oder skupina napoveduje še pred koncem leta na domačem novomeškem terenu, kjer se bo po njenih besedah zbralo zglednejše število podpornikov, zato nova greha vredna koncertna izkušnja zagotovo ne bo izostala!

Link:

http://www.rockline.si/podrobnosti-reportaze/crni-diamant-zasijal-tudi-v-posavju-2013-6492