Le še dober mesec nas loči do začetka največjega festivala na slovenskih tleh, tolminskega MetalDays, ki bo letos obeležil deseto obletnico festivala MetalCampa, tokrat pa prvič zares in v celoti navdušuje z odličnim naborom nastopajočih. Vročico pred 21.julijem pa dviguje še serija MetalDays Warm Up koncertov, tokratni se je verjetno tudi zaradi zastonjske narave koncerta, odvil pred številčno publiko, ki je lepo napolnila ljubljansko Cvetličarno.

Akademskih petnajst čez osmo so bile prve cvetlice na odru mladi kranjski death metalci Armaroth, ki so le dan ali dva pred nastopom izdali svoj prvi EP False Vision ter svoj nastop tako izkoristili za promocijo le-tega. Fantje so v dobre pol ure glave sesekljali s peklensko zvenečim death metalom, ki črpa predvsem iz ameriškega death metala a la Monstrosity in Immolation ter nizozemskega death metala in z dodano Bolt Thrower »primitivo.« Fantje so v dobre pol ure nanizali tehnično kompleksno zastavljeno rifovje, polka ritem bobnanje in prijetno izprijen in brutalen vokal Filipa Košnika. Ta je poskrbel za res suvereno in odlično izvedeno kruljačino, je pa dober vtis pokvaril s slaboumnimi, pijanskimi medgovori. A dobro, govori naj glasba, ki je bila v primeru Armaroth podprta z zares mastnim zvokom, predvsem zavoljo »immolationish« kitar dvojca Klemen/Martin. Bendu se pozna, da pridno nabira kilometrino, saj na odru delujejo precej bolj samozavestno in k stvari pristopijo z natančno odmerjenimi rafali obetavnega death metala. Armaroth je šla tokrat na roko zvesta kranjska publika, vsekakor pa gre za eno obetavnejših death metal zasedb pri nas ta hip.

Drugi po vrsti so nastopili BLACK DIAMOND, projekt dveh srčnih novomeških kitaristov Igorja in Nejca, ki sta po letih truda ter znoja pomladi splavila dolgopričakovani prvenec »Last Man Standing«. Po njegovi premierni predstavitvi v Orto baru pred nekaj tedni je bil tokratni nastop Črnega diamanta šele njihov drugi sploh, zato je izmed vseh nastopajočih predstavljal verjetno največjo ekskluzivo. Kvintet na odru je udaril s singlom Power of Mind, ki je v notranjost Cvetličarne privabil presenetljivo veliko radovednih ušes. Veliko pravim zato, ker Black Diamond gojijo kompleksen stil heavy metala, ki za popolno osvojitev potrebuje mnogokratno poslušanje. V nasprotju z Orto barom je imela skupina na odru veliko prostora, kar je dobro delo predvsem frontmanu Žanilu Tataju – Žaku, ki za popoln zagon svojega motorja pač potrebuje na kožo pisane mu pogoje. Gre za izrednega perfekcionista, kar je dokazoval vsak trenutek nastopa, tudi pri vokalno zahtevni epski kompoziciji Edge of Sanity. Black Diamond zaradi projektne naravnanosti svoje eksistence malček šepajo na samozavesti izvedbe, a jih po drugi strani rešuje intšrumentalna genialnost prav vsakega izmed članov – na čelu z nezmotljivo ritem sekcijo Klemnom na bobnih in Urbanom na bas kitari. Skupina je imela na odru tehnične težave, manjko tonske vaje je bil opazen v obliki namrščenosti njihovih čel. Zvočni pogoji na odru so bili slabi, kar je zaradi progresivne narave Black Diamond izraza še toliko bolj nerodno, a so se kljub temu iz dane situacije izvlekli prekleto dobro! Zaradi časovne stiske celotnega večera so bili primorani konkretno skrčiti igran repertoar, pol ure dolg nastop so zaključili z eno svojih najmogočnejših kompozicij, Dreams of Tomorrow. Dober nastop, ki pa mu je za piko na i manjkala konkretnejša minutaža. Black Diamond, se vidimo naslednjič!

Žanrsko pestra mešanica se je nadaljevala tudi s tretjimi nastopajočimi, Dead Dildo Drome, s katerimi smo zaplavali v konkretneje moderne zvoke metala. Skupina v svojih vrstah šteje (nekdanje) člane zasedb Leaf Fat, God Scard in Language of Thought Hypotesis, žanrsko pa se gibljejo med death in thrash metalom, za katerim pa ves čas stojijo močni moderni elementi metalcorea. Podobno kaotične je tudi njihov nastop, predvsem po zaslugi odtrganega frontmena Roberta “Šerota” Šercerja, ki si je tokrat spet nadel črne rokavičke in belo haljo norega znanstvenika. Psihotični (vokalni in drugačni) izpadi so vedno dobra paša za oči in ušesa, poleg tega pa je inštrumentalna četverka tehnično osupljiva podkovana in zlahka izpraši rit marsikateremu bolj pravovernemu metal bendu. Energična in ves čas čupajoča kitarista tako nanizata celo nekaj brutalnih death metal riffov, večinoma pa sicer žgeta melodične pasaže, ki spomnijo na švedski melodični death metal ali novejše ameriške bende tipa Lamb of God ali Shadows Fall. Celoto odlično zaključuje resnično rušilno in precej inovativno bobnanje, v katerem ne manjka pestrih in raznolikih prehodov in topniške duple. Dead Dildo Drome morda niso za vsakogar, saj kljub agresivnosti in surovosti death metala še vedno prevladujejo corovski elementi s tečnimi breakdowni na čelu ter čisto in gejevsko odpeti čisti vokali, a brez dvoma gre za bend, ki točno ve kako streči glasbi, ki jo igrajo, saj to počnejo na kvalitetno visoki ravni.

Skoraj dve leti je preteklo, da odkar se je Rockline zadnjič srečal z medvoškimi METALSTEEL, enim izmed najbolj izkušenih bendov naše heavy metal scene. V tem času so Metalsteel zaključili s promocijo zadnjega albuma »Entertainment« (2010) in se z mislimi že usmerili novemu projektu naproti, dokaz česar je bil tudi koncert v Cvetličarni, saj so nam poleg nekaterih zimezelenih hitov servirali tudi nove kompozicije, ki bodo krasile vsebino albuma v nastanku. Gre za skupino z izredno koncertno kilometrino, zato so Medvodčani kljub lahkotnemu pristopu publiko brez težav zadržali pod odrom. Eden monumentalnejših trenutkov nastopa je bila izvedba skladbe The Trip z izjemno riff tematiko izpod prstov kitarista Roka, ki se je v inštrumentalnem delu pomaknil do Mateja na desni strani odra, kjer sta družno začupala v klasični Status Quo maniri. Novi, v živo premierno predstavljeni komadi, so zvokovno sledili tršemu udarnemu slogu predhodnjika, kar je za vse privržence klasičnega Metalsteel izraza vsekakor vzpodbudna novica! Material večinoma novejšega emša je proti koncu (pre)kratkega druženja umirila balada Topla je smrt, pri kateri je Beni vokalne dolžnosti prepustil bobnarki Daši, za slovo pa so kakopak udarili še z Novim svetom. Ne dvomim, da bosta dva zaporedna koncertna nastopa (že čez nekaj dni bodo v Kinu Šiška nastopili pred legendarnimi Saxoni) Medvodčanom dobro dela in jim v zahtevnem procesu komponiranja novega albuma vlila novih kreativnih moči.

Za vroč konec pa četrtkovega večera pa so poskrbeli še veterani domače metal scene Noctiferia. Fantje se zadnje čase spet aktivneje pojavljajo na domačih odrih in tako počasi napovedujejo prihajajočo studijsko plošči, ki je trenutno v nastajanju. Takoj, ko je zasedba stopila na oder, je z njega zavel močan veter profesionalnega pristopa in resnično je Noctiferia zasedba, ki se lahko po odrskem nastopu kosa tudi z večjimi, tujimi metal imeni. Pa naj nam bo trenutna žanrska zmes glasbe, ki jo igrajo všeč ali pač ne, kilometrina in izkušnje se zasedbi poznajo na daleč. Ljubljanska peterka je tokrat znova konkretneje predstavila novejši, kasnejši spekter ustvarjanja od plošče Slovenska morbida naprej, s še večjim poudarkom na, trenutno še aktualni, plošči Death Culture. Odlična zvočna slika je v ospredje porinila globoko, ritmično sekano in rušilno rifanje kitarske dvojca Igor Nardin/Roman Fileš ter vedno spektakularne Nardinove solaže, nič manj pa ni zaostajalo vedno zanesljivo Uroševo globoko tresoče basiranja in dinamično Matjaževo bobnanje. Vokalno je brezhibno in prepričljivo rohnel Gianni, ki je učinkovito in suvereno zapolnil tudi tišino med komadi, predvsem z aktualnim posvetilom komada in predvsem refrena (»Money Is Your God«) Demoncracy našemu dragemu Janezu. Tokrat je bilo vsekakor najtežje pričakovan manjši predogled nastajajoče studijske plošče, ki so ga Noctiferia ponudili s predstavitvijo novega komada. Zanj si je Igor opasal osemstrunsko veslo in ni bilo težko ugotoviti, kdo je trenutno največji vpliv na delo Noctiferie. To so vsekakor švedski mojstri Meshuggah, ki pa so se jim Noctiferia z novim komad žal v marsičem preveč približali. Masivni, mastni rifi so tako zveneli kot nekaj izpod prstov Thordendala, tudi Matjaževo bobnanje pa je večkrat spomnilo na Haakejevo. Zanimivo bo slišati, kako bo zvenel novi studijski izdelek v celoti, vsekakor pa ni dvoma, da smo bili znova priče vrhunskemu nastop, ki je primerno zaključil odlično pripravljeno ogrevanje na težko pričakovani tolminski raj MetalDays!

Link:

http://www.rockline.si/podrobnosti-reportaze/ogrevanje-za-tolminski-metaldays-tokrat-napadlo-cvetlicarno-2013-5881